Častni član

Naziv »ČASTNI ČLAN« prejme oseba, ki je s svojim delom pomembno prispevala k uspešnemu delu Društva. Naziv častnega člana podeljuje upravni odbor Društva.

ANA PERŠE - častni član 2026 (ob 60. letnici SDMSBZT KOROŠKE)

Ana Perše je kot glavna medicinska sestra kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec v obdobju od leta 1990 do 2003 pomembno zaznamovala razvoj kirurške zdravstvene nege v koroški regiji. Po kratkem prehodnem obdobju je vodenje oddelka prevzela v polni meri ter nosila celotno odgovornost za strokovno, organizacijsko in razvojno usmerjanje kirurškega oddelka.

Svoje delo je posvetila predvsem strokovni oskrbi kirurških ran, nenehnemu strokovnemu izpopolnjevanju ter sistematičnemu prenosu znanja v klinično prakso. Aktivno se je udeleževala strokovnih izobraževanj doma in v tujini ter kot cenjena predavateljica pomembno sooblikovala strokovni razvoj zdravstvene nege. Med ključnimi novostmi, ki jih je uvedla v klinično prakso, izstopa razvoj enterostomalne terapije z uvedbo sodobnih načinov oskrbe stom, prvih stomalnih vrečk in želatinastih podlog, ki so bistveno izboljšale kakovost življenja pacientov z izpeljanim črevesjem.

Skupaj z Jano Španžel, takratno glavno medicinsko sestro bolnišnice, je bila pobudnica uvedbe prostovoljnega dela v bolnišnici ter njegovega vključevanja v slovenski prostor filantropije. Kot soustvarjalki sta pripravili Pravilnik o delu prostovoljstva, ki je postal zgled in podlaga za uvedbo prostovoljnega dela v bolnišnicah po vsej Sloveniji. Leta 1991 je ustanovila Skupino za samopomoč žensk z rakom dojke Slovenj Gradec, ki je vse do njene upokojitve delovala pod njenim strokovnim in hkrati izjemno človeškim vodstvom. Skupina je usposabljala ženske, ki so prebolele raka dojke, za prostovoljke, ki so s svojo osebno izkušnjo in podporo pomagale novo obolelim pri soočanju z boleznijo, zdravljenju in rehabilitaciji. S tem je bil ustvarjen neprecenljiv prispevek k boljšemu počutju in hitrejšemu okrevanju onkoloških pacientk v koroški regiji.

V ospredje svojega delovanja je vedno postavljala pacienta, kar predstavlja temelj sodobne, kakovostne in humane zdravstvene obravnave. Njeno več kot dvajsetletno delovanje na področju zdravstvene nege ostaja trajen zgled strokovnosti, predanosti in visoke etične odgovornosti ter pomemben smerokaz prihodnjim generacijam zdravstvenih delavcev.

Ana Perše je bila od 1981-1984 tudi predsednica Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Koroške, kjer je s svojim delom pomembno prispevala k razvoju stroke ter krepitvi stanovske pripadnosti in povezanosti članstva.

Za svoje dolgoletno in izjemno strokovno delo je bila, leta 2001 v okviru društva in stanovske organizacije Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev nagrajena z najvišjim stanovskim priznanjem, Zlatim znakom, ki se podeljuje posameznikom za izjemne dosežke ter trajen prispevek k razvoju zdravstvene in babiške nege ter uspešnemu delovanju strokovnih društev.

Na podlagi celovite presoje njenega dolgoletnega in izjemnega delovanja Upravni odbor ocenjuje, da kandidatka v vseh pogledih presega zahtevana merila za podelitev naziva ČASTNA ČLANICA. Z neomajno predanostjo, strokovno odličnostjo in osebno integriteto je pustila trajen in prepoznaven pečat pri razvoju društva, krepitvi zdravstvene nege ter uresničevanju njegovih temeljnih poslanstev in vrednot.

Podelitev naziva častne članice je tako izraz najvišjega priznanja, globokega spoštovanja in trajne hvaležnosti za njeno življenjsko delo, ki pomembno zaznamuje tako stroko kot tudi delovanje društva.

V imenu UO SDMSBZT Koroške, Janja Pungartnik, predsednica

JANA SPANŽEL - častni član 2026 (ob 60. letnici SDMSBZT KOROŠKE)

Jana Spanžel je s svojim dolgoletnim, predanim in izjemno strokovnim delovanjem odločilno zaznamovala razvoj zdravstvene nege v Koroški regiji in širše. Kot glavna medicinska sestra Splošne bolnišnice Slovenj Gradec v obdobju 1993–2007 je bila nosilka ključnih organizacijskih, strokovnih in razvojnih sprememb, s katerimi je zdravstveno nego uveljavila kot samostojno, avtonomno in enakovredno disciplino z jasno vizijo, strukturo in odgovornostjo.
V času njenega mandata v Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je Jana Spanžel s svojim celostnim, strokovno utemeljenim in vizionarskim pristopom pomembno preoblikovala delovanje zdravstvene nege. Njeno vodenje je temeljilo na jasni organizacijski strukturi, odgovornosti, timskem delu in doslednem uveljavljanju strokovnih standardov, kar je prispevalo k večji preglednosti dela ter večji varnosti pacientov in zaposlenih.
Posebno pozornost je namenjala razvoju kadrov in vodenju zaposlenih. Spodbujala je strokovno rast, odgovornost in samostojnost medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov ter vzpostavila kulturo stalnega izobraževanja, refleksije in izboljševanja prakse. S tem je pomembno prispevala k profesionalizaciji zdravstvene nege ter krepitvi njene vloge znotraj bolnišničnega sistema.
Pod njenim vodstvom so se v bolnišnici uveljavili sodobni pristopi k organizaciji dela zdravstvene nege, vključno z načrtnim uvajanjem negovalnih procesov, dokumentiranja, spremljanja kakovosti ter obravnave tveganj. Zdravstvena nega je postala prepoznana kot aktiven soustvarjalec kakovosti zdravstvene oskrbe in kot enakovreden partner v interdisciplinarnem zdravstvenem timu.
Pomemben del njenega delovanja je bilo tudi strateško sodelovanje z vodstvom bolnišnice in drugimi strokovnimi službami, kjer je s strokovnimi argumenti in jasno vizijo uspešno zastopala interese zdravstvene nege. S tem je prispevala k dolgoročnim sistemskim rešitvam, ki so zaznamovale razvoj bolnišnice tudi po zaključku njenega mandata.
Njeno delo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec ni pustilo zgolj organizacijskega pečata, temveč je trajno vplivalo na kulturo dela, profesionalno samozavest zdravstvenih delavcev ter kakovost in varnost obravnave pacientov.
Izjemen pečat je pustila tudi v društvenem delovanju. Od 1984-1988 je opravljala funkcijo predsednice Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Koroške, kjer je s svojo vizijo, povezovalnim načinom dela in osebno avtoriteto pomembno prispevala k uspešnemu delovanju društva, krepitvi strokovne identitete članstva ter razvoju stanovske zavesti zdravstvene nege v regiji. Njeno delo je bistveno prispevalo k ugledu in prepoznavnosti društva tako v regijskem kot tudi v nacionalnem strokovnem prostoru.
Za svoje izjemne prispevke je bila v okviru društva in stanovske organizacije Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev nagrajena tudi z najvišjim stanovskim priznanjem – »Zlati znak«, ki se podeljuje posameznikom za izjemne dosežke in trajen prispevek k razvoju zdravstvene in babiške nege ter uspešnemu delovanju strokovnih društev.
Aktivno je sodelovala tudi v okviru Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev, kjer je s svojim strokovnim znanjem, izkušnjami in odgovornim delovanjem prispevala k razvoju in utrjevanju zdravstvene nege na nacionalni ravni.
Tudi po upokojitvi je ostala globoko zavezana poslanstvu stroke. Več let je sodelovala v pedagoškem procesu kot izvajalka laboratorijskih vaj na Fakulteti za zdravstvene vede Slovenj Gradec, kjer je s prenosom bogatega kliničnega in vodstvenega znanja pomembno prispevala k strokovni rasti in oblikovanju novih generacij zdravstvenih delavcev.
Zaradi vsega navedenega Upravni odbor ocenjuje, da Jana Spanžel v celoti in z veliko mero presežnosti izpolnjuje merila za podelitev naziva ČASTNA ČLANICA, saj je s svojim delom pomembno, trajno in zgledno prispevala k uspešnemu delu društva, razvoju zdravstvene nege ter uresničevanju njegovih temeljnih vrednot.
Podelitev naziva častne članice predstavlja izraz globokega spoštovanja, hvaležnosti in priznanja za njeno življenjsko delo.

V imenu UO SDMSBZT Koroške, Janja Pungartnik, predsednica

MARIJA GEČ - častni član 2016

Marija Geč je se je rodila 25. junija 1932 blizu Slovenske Bistrice. Po končani Višji šoli za medicinske sestre v Zagrebu je bila na enoletnem strokovnem izpopolnjevanju v Bürgerspitalu v švicarskem Baslu. Po vrnitvi v domovino je nadaljevala delo v Bolnišnici Maribor, nato pa se je zaposlila v Umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu.

Ko so leta 1973 v Slovenj Gradcu ustanovili dislocirani oddelek mariborske zdravstvene šole, je prevzela njeno vodstvo. Kot učiteljica strokovno-teoretičnih predmetov in praktičnega pouka je bila prva in edina redno zaposlena na novi šoli. Dela se je lotila zelo odgovorno in z neizmerno mladostno delovno zagnanostjo.

Pri opravljanju delovnih nalog je čutila potrebo po nadaljnjem usposabljanju. V šolskem letu 1974/75 se je vpisala na Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani kot izredna študentka. Diplomirala je decembra 1977.

V šolskem letu 1974/75 se je slovenjgraška Zdravstvena šola osamosvojila izpod okrilja mariborske in postala enota Šolskega centra v Slovenj Gradcu. Gospa Marija Geč je postala njena prva predstojnica. Vodila je organizacijo dela, bila povezovalni člen med Zdravstveno šolo, Šolskim centrom, Bolnišnico Slovenj Gradec in drugimi zdravstvenimi ustanovami v kraju in regiji ter republiškimi šolskimi in zdravstvenimi institucijami. Ravno to »vsajanje šole« v Šolski center, kraj, pokrajino in republiko je od nje terjalo veliko osebnega angažiranja. Rezultati seveda niso izostali. Kmalu so Zdravstveno šolo SG povsod poznali in jo sprejemali povsem enakovredno drugim šolam. Gospa Marija Geč je tako najzaslužnejša za ustanovitev in razvoj slovenjgraške zdravstvene šole, na kateri je poučevala, jo 16 let vodila kot predstojnica, nato pa bila še več let njen duhovni vodja.

Gospa Marija Geč je bila tudi predsednica sekcije medicinskih sester v šolstvu. Prav tako je bila tudi med ustanoviteljicami Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov na področju zdravstvene in babiške nege v Koroški regiji.

Za svoje zavzeto delo na najrazličnejših področjih ustvarjanja strokovnega in družbenega dela je Marija Geč prejela številna priznanja. Tako je leta 1980 za uresničevanje delavskih interesov ter dolgoletno požrtvovalno delo v sindikalni organizaciji prejela srebrni znak sindikatov. Leta 1993 je za mentorsko in pedagoško delo na področju zdravstvene vzgoje in zasluge pri razvoju slovenjgraške zdravstvene šole prejela plaketo občine Slovenj Gradec. Za izjemno široko, zavzeto, dosledno pedagoško in družbeno delo, s katerim je ustvarjala napredek in pripomogla k ugledu medicinskih sester in stroke zdravstvene nege, je leta 1996 prejela zlati znak, priznanje Zbornice zdravstvene nege Slovenije. Prav tako je leta 1997 za izjemne uspehe v pedagoškem in strokovnem delu v vzgoji in izobraževanju prejela Vrunčevo nagrado, ki jo podeljuje slovenjgraška občina. Leta 2006 pa je prejela tudi jubilejno priznanje Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenj Gradec.

Njena moralno-etična drža z motom prve slovenske medicinske sestre Angele Boškin, "Najboljše je komaj dovolj dobro za pacienta", je oplemenitila vse generacije in zaposlene na slovenjgraški zdravstveni šoli in širše.