Ogled Kopra smo pričeli na promenadi, ki predstavlja osrednje sprehajališče in je najbolj živahno območje Kopra. Tu se nahaja tudi mandrač-mestno pristanišče.

Carpacciev trg: trg je poimenovan po slikarju Vittoretu Carpacciu, znanemu slikarju beneške šole (1465 – 1526). Veliko svojega plodnega življenja je preživel na območju Istre. Poleg trgov in ulic je po Carpacciu poimenovana tudi jed karpačo. Zakaj? Več vam bomo povedali na ogledu. Na trgu je moč najti tudi steber sv. Justine postavljen v spomin na zmago nad Turki, ko je v bitki sodelovala tudi koprska bojna ladja.

Pot nadaljevali smo nadaljevali po Kidričevi ulici, ulica, ki povezuje Titov trg in Carpacciev trg. Na njej je Pokrajinski muzej Koper, ki ima sedež v baročni palači Belgramoni-Tasco. Za Titov trg pravijo, da je koprski glavni Titov trg najlepši osrednji trg od Dubrovnika do Benetk in se prepričali, da je res eden najlepših trgov na ozemlju nekdanje Beneške republike. Trg predstavlja stičišče vseh večjih ulic v starem delu mesta, z vseh strani pa ga obkrožajo Pretorska palača, Foresteria, Armerija, Loža in stolnica sv. Nazarija. Stolnica Marijinega vnebovzetja oz. svetega Nazarija: cerkev je bila zgrajena v 12. stoletju, od takrat pa večkrat prenovljena in povečana. O dolgi zgodovini cerkve se lahko prepričamo z zazidanimi romanskimi okni na zunanjosti stavbe, glavno pročelje pa je že umetelno oblikovano, pritličje v gotskem, nadstropje pa v renesančnem slogu. Notranjost je sedanjo podobo dobila v 18. stoletju, ko so jo po načrtih G. Massarija, beneškega arhitekta, barokizirali. Takrat so z mogočnimi stebri podprli vse tri cerkvene ladje, dodali okrašene slope na stropih in tako dobili večji in mogočen prostor. Notranjost poleg bogate arhitekture skriva tudi druge zaklade, med katere zagotovo sodi sarkofag sv. Nazarija, prava mojstrovina kiparstva, ki sega v 15. stoletje. V notranjosti lahko vidimo tudi nekaj slikarskih umetnin, med katerimi najbolj izstopa Carpaccieva oljna slika Marije z detetom in svetniki iz zgodnjega 16. stoletja. Cerkvi pripada tudi stolp, ki je sprva služil obrambi mesta, kasneje pa so ga povezali s cerkvijo.

Na dan našega obiska, se je odvijal Mednarodni festival sladic in sladkih izdelkov Sladka Istra je največja tovrstna prireditev v Sloveniji. Sladka Istra je vsakič znova odlična priložnost za spoznavanje istrske kulinarike in tradicionalnih istrskih sladic, kot so hroštoli, fritule in supe, ki so nastale po recepturah naših mam in babic, obenem pa priložnost za okušanje tradicionalnih slovenskih sladic in drugih novodobnih sladkih mojstrovin, katerih avtorji so vrhunski domači in tuji slaščičarski umetniki.

Na ribiškem pomolu smo se v Kopru vkrcali na ladjico. Med plovbo smo si ogledovali morsko obalo, ter si lahoto potešili z morskimi dobrotami.

Iskrcali smo se v Piranu, kjer smo imeli debelo uro priložnost odkrivati ta morski biser po lastni želji.

Pozno popoldne smo se odpravili še na zadnji »kozarec vina z razgledom«, iz prve vinske fontane v Sloveniji, v Marezige. Resnično je to bilo edinstveno in nepozabno doživetje za ljubitelje vina in gurmane. Ob čudovitem razgledu na slovensko obalo, smo si privoščili odlična odprta vina iz lokalnih kleti in vrhunska vina kleti Vinakoper. Brbončice pa smo razvajali ob narezku odličnih lokalno pridelanih delikates.

skupaj smo preživeli lep dan in se že pripravljamo, da raziščemo nov delček naše prelepe Slovenije.

Veliko zanimivega in lepega je še videti in doživeti v teh naših prelepih slovenskih krajih. Do naslednjič!